Župnija sv. Cirila in Metoda

 
  

 

Odhodi in prihodi

 

Če kdo hoče priti za menoj, naj se sam sebi odpove in vzame svoj križ ter hodi za menoj! (Mt 15, 24)

V sedemintridesetih letih  delovanja se je  župnija svetih bratov Cirila in Metoda v Radencih poslovila že od štirih župnikov ter nekaj kaplanov in duhovnih pomočnikov, predstavnikov tega posvečenega poklica, ki v katoliški cerkvi predstavlja nujno potrebno vez med Bogom in ljudmi.

Poklic duhovnika se zdi izjemen, privilegiran, saj naj bi bil dušni pastir povsod priljubljen, spoštovan in občudovan. A na poti duhovništva se je treba soočiti tudi s križem, žrtvovanjem, osamljenostjo, nerazumevanjem, podtikanjem in celo sovraštvom. Nobenemu duhovniku ni preprosto  vztrajati v vseh preizkušnjah, tudi tisti, ko mora oditi, pustiti vse za seboj in začeti na novo.

Radenski župnik, gospod Janko Ivančič, je ob svojem odhodu želel, naj ga pozabimo in ne mislimo več nanj. A tokrat ga ne moremo ubogati in  tudi nočemo. Le kako bi mogli pozabiti nekoga, ki je bil tako dober, globoko veren in goreč duhovnik, ki je tako skrbel za svojo župnijo in njene ljudi, ohranjal in bogatil  njeno duhovno in tudi snovno zgradbo. Koliko čudovitih nedeljskih, prazničnih in vsakdanjih  svetih maš je daroval v teh osmih letih, koliko globokih in nepozabnih pridig je pripravil, koliko parov poročil, koliko otrok krstil, koliko ljudi pokopal in molil zanje. Svoje cerkve ni zapustil niti eno nedeljo in tudi na počitnice ni šel nikoli. Pogumno je nosil svoj križ, da bi lahko rekel s svetim Pavlom: Vse zmorem v Njem, ki mi daje moč.

Zato ga nikakor nočemo pozabiti, in od srca mu želimo, naj ga v novi župniji  spremlja Božji blagoslov pa tudi naša molitev, hvaležnost in ljubezen.

V duhu hvaležnosti za Božje služabnike pa sprejmimo našega novega dušnega pastirja, gospoda Štefana Krampača, ki si je tudi  moral zadeti svoj križ na rame in priti, kamor mu je bilo ukazano. Ne poznamo ga še, privaditi se bomo morali nanj, on pa na nas. Vemo pa, da tam, od koder je prišel, žalujejo za njim in da je verjetno tudi on odhajal s težkim srcem. Zato mu z veseljem recimo: dobrodošel, gospod Štefan Krampač v Radencih, župniji svetega Cirila in Metoda. Upamo, da vam bo pri nas lepo, da nas boste počasi spoznali in se udomačili med nami. Dobremu Očetu v nebesih smo hvaležni tudi za vas in prepričani smo, da bomo z Božjo pomočjo nadaljevali naše skupno potovanje proti cilju, ki ga vsi poznamo in si ga želimo doseči. Ko nam bo hudo, pa se spomnimo Jezusovih besed, ki jih je tako rad ponavljal "naš Janko": Pridite k meni vsi, kateri se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil. Vzemite svoj jarem nase in učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen, in našli boste mir svojim dušam. Zakaj moj jarem je prijeten in moje breme je lahko. (Mt 11, 28 - 30)

Bea Baboš Logar

 

Aktualno

 

 

 

 

 

 

 

 

 
     

Ý